Bukovica
Število prebivalcev: 370
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Razpotegnjeno gručasto naselje, ki se prvič omenja l.1309, leži jugovzhodno od Vodic na vznožju Bukovskega hriba (401m) ob cesti Vodice - Mengeš. Na jugu se steka s sosednjim Utikom. Naselje leži na ravnini, na vzhodu pa je nekaj hiš že na pobočju. Polja so predvsem na severozahodu. Zahodno od vasi je velika živinorejska farma

Dobruša
Število prebivalcev: 104
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Dornice
Število prebivalcev: 65
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Razloženo naselje jugozahodno od Vodic leži nad ravnico na severnem vznožju Smledniškega hriba (483 m). Vas je dostopna po cesti, ki se odcepi od ceste Vodice - Smlednik, ali iz sosednje Dobruše na vzhodu. Skozi vas teče kratek potok, ki izginja v prodnih nanosih na kranjskem polju.

Koseze
Število prebivalcev: 173
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Razloženo naselje sestavljeno iz majhnih skupin hiš, leži južno od gozdnatega Koseškega hriba (467 m) ob cesti Vodice - Mengeš, od katere se tu odcepijo ceste proti Selu in Šinkovemu Turnu. Najbolj vzhodna skupina hiš je zaselek Kot. Južno od vasi teče potok Graben, ki je v povirju zajezen. Za jezom je manjši ribnik.

Polje
Število prebivalcev: 211
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Obcestno naselje sredi Skaruškega polja leži ob meji ilovnatega sveta, ki se rahlo nagiba proti vzhodu. Hiše so ob krajevni cesti, ki se od ceste Skaručna - Bukovica odcepi proti Vesci. Polja so predvsem na severni in vzhodni strani. Vzhodno od vasi izvira na travniku v Devcih potok Poljšak

Povodje
Število prebivalcev: 17
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Gručasta vasica leži ob avtocesti Ljubljana - Kranj, tam, kjer je prehod med Šmarno goro in Rašico najožji. Vzhodno od naselja se dviga Mali vrh (489 m). Na njegovem pobočju je velik kamnolom. Po dolini tečeta potoka Gračenica in Gameljšcica. Slednja nastane po združitvi potokov Poljska in Dobrave. Višje ležeča skupina hiš na zahodni strani se imenuje Cestni Rebov, nižje ležeča pa Gmajniški Rebov. Ob Gameljščici je ribogojnica Povodje.

Repnje
Število prebivalcev: 288
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Razpotegnjeno obcestno naselje leži zahodno od avtoceste Ljubljana - Kranj ob krajevni cesti, ki se severno od Skaručne odcepi od ceste Šmartno - Vodice. Pod vasjo je sredi polja perutninska farma. Zahodno nad naseljem je Repenjski hrib (483 m). Kraj se prvič omenja že leta 1154. Repenjski grad iz leta 1870 je stavba z neoromanskimi prvinami. V njem je danes ženski samostan. Razgledna, nekoč taborska cerkev sv. Tilna, prvič omenjena leta 1476, leži na griču jugozahodno od vasi pod Repenjskim hribom. V Repnjah sta se rodila jezikoslovec Jernej Kopitar (1780 - 1844) in literarni zgodovinar Fran Petre (1906 - 1978).

Selo
Število prebivalcev: 220
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Naselje z dvema gručama hiš leži na Skaruškem polju, ob severozahodnem vznožju Rašice (Debeli vrh 595 m) na križišču krajevnih cest iz Utika, Kosez in Skaručne. Na severozahodu je zaselek Golo, na jugu pa zaselek Krakovo. V naselju so zaradi privlačne lege številne nove hiše. V potok Graben, imenovan tudi Dobrava, ki teče skozi vas se zlivajo Strškov, Porentov in Štefanov studenec, ki izvirajo na vznožju Rašice.

Skaručna
Število prebivalcev: 277
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Razpotegnjeno, deloma obcestno naselje leži ob cesti Šmartno - Vodice, na terasi nad potokom Poljškom, v južnem, spodnjem delu Skaruškega polja. Na zahodu je zaselek Stan.
Polja in gozdovi so predvsem na severu in zahodu. V južnem delu kraja stoji nekoč romarska cerkev sv. Lucije iz 17. stoletja

Šinkov Turn
Število prebivalcev: 112
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Razloženo naselje v skrajnem severovzhodnem delu Skaruškega polja leži pod severnimi obronki osamelca (Debeli vrh 595 m). Onstran potoka Grabna so Koseze. Naselje sestavljajo med seboj le rahlo povezane skupine hiš. Dostopno je po cesti iz Sela, ali po cesti, ki se odcepi od ceste Vodice - Mengeš. Cerkev Matere božje, ki stoji na razgledni točki v zahodnem delu kraja se prvič omenja leta 1526. Sedanja stavba je iz 18. stoletja. Kraj, ki se prvič omenja leta 1353, se imenuje po Šenkih iz Ostrovice na Koroškem.

Torovo
Število prebivalcev: 32
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Precej razložena vasica v južnem delu Kranjskega polja lezi na neizraziti vzpetini med Zapogami in Vodicami, od koder je dostopna po krajevnih cestah. V bližini sta cestninska postaja na avtocesti Ljubljana - Kranj in izstop z avtoceste pri Vodicah. Okolica je zakrasela. Na severu je obsežen strnjen gozd, ki sega vse do Vogelj.

Utik
Število prebivalcev: 378
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Razpotegnjeno gručasto naselje leži na južnem vznožju osamelca Bukovskega hriba (401 m), ob krajevni cesti Vodice - Mengeš. Na severu, kjer se naselje stika s sosednjo Bukovico, je zaselek Dovc. Polja so predvsem zahodno od naselja. Utik je znan po izdelovanju krtač. Poznogotska cerkev sv. Štefana nad vasjo je s konca 15. stoletja, kraj pa se prvič omenja že leta 1178.

Vesca
Število prebivalcev: 53
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Razloženo naselje z gručastim jedrom leži na vzhodnem robu Skaruškega polja, severno od osamelca Rašice (Vrh Staneta Kosca 641 m). Dostopno je po cestah iz Skaručne, Polja in Sela.
Mimo teče potok Dobrava, imenovan tudi Graben. Vanj se v bližini izliva močan Smrekarjev studenec. Na južni strani naselja je pod Rašico studenec Brodnek. Tam je precej zamočvirjenega sveta.

Vodice
Število prebivalcev: 1216
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.
 
Razpotegnjeno gručasto središčno naselje v jugovzhodnem delu Kranjskega polja leži pod robom velike gozdnate terase Planje gmajne, jugovzhodno od letališke steze ljubljanskega letališča Brnik. Vodice stojijo na robu suburbanega območja Ljubljane. So pomembno prometno križišče od koder vodijo ceste proti Spodnjem Brniku, Kamniku, Mengšu, Tacnu in Medvodam. V naselju je tudi uvoz na avtocesto Ljubljana – Kranj, ki teče nedaleč stran na zahodu. Na severozahodu je precej izvirov, ki se v obilnih padavinah razlivajo po polju, v suhem vremenu pa poniknejo. Vodice sestavljajo deli Gornji konec, Vodice, Na vasi, v jedru naselja pa so Lokarje, Jegriše, Mesto, Zaprice in Pustnice. V naselju je še nekaj kmetov, ki se ukvarjajo predvsem z govedorejo ter pridelavo krompirja, v zadnjem času pa vse več obrtnikov in podjetnikov. Razvijajo se storitvene in rekreativne dejavnosti.

Vojsko
Število prebivalcev: 134
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Razloženo naselje na jugovzhodnem robu Skaruškega polja leži na ravninski terasi v bližini ceste Skaručna - Koseze. Ob zaplati gozda V vrtcih je blizu Skaručne zaselek Gmajnica. Polja so predvsem severovzhodno od vasi. Potoka Poljšak in Dobrava, ki z obeh strani obdajata naselje, se južno od njega združita v potok Gameljščico.

Zapoge
Število prebivalcev: 221
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Obcestno naselje v južnem delu Kranjskega polja leži na dnu plitve kotanje, ob cesti med Vodicami in Valburgo. Od nje se tu odcepijo ceste na Torovo, v Dornice in na Dobrušo. Severno od vasi je velik strnjen gozd, ki sega vse do Vogelj. Sedanja župnijska cerkev sv. Nikolaja je bila sezidana leta 1739.