koledar
 <- September ->
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
  12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
27282930   


Letni koledar
fotogalerija
Fotogalerija

avtorji:
Robert Hočevar
Barbara Nahtigal
Rok Štupar
Marjana Mohorič

o strani
Oblikovanje in tehnologija:
Matrika s.p.


Tekst in ostalo gradivo:
Občina Vodice
podn
novice
fotogalerija
zupanove vrstice
zapri/odpri





Vodiške preste
 
Preste so trdo, hrustljavo in slano pecivo, v obliki osmice. Pečene in kuhane, izvirajo iz kuhinj dominikanskega samostana v Adergasu pri Velesovem. Pekle so jih nune že okrog leta 1700. Poleg tega, da so jih pekle, so jih tudi kuhale. Želele so namreč obstojnejše pecivo, ki bo vzdržalo dalj časa. S kuhanjem preste dobijo tudi lesk. Ženske iz vasi so peko prest nato prenesle na svoje domove. Prestarstvo je tako postalo domača obrt.
 
Danes jih na takšen način pečejo le še v Vodicah, v pekarni prest Jagodic. Zato so ljudje preste iz velesovskih, preimenovali v vodiške preste. V družini Jagodic je peka prest že tradicionalna. Iz Adergasa jo je v Vodice zanesel praded, že daljnega leta 1920. Danes torej tradicijo nadaljuje že četrti rod.
 
Recept za testo je ostal popolnoma enak tistemu iz 16. stoletja. Preste ne vsebujejo kemičnih dodatkov in drugih umetnih snovi, na kar so Jagodičevi še posebej ponosni. V osnovi je receptura zelo enostavna; voda, moka, kvas in sol. Testo je pravzaprav krušno, le trše, da se lahko valja. Postopek mešanja, razdelitve in valjanja testa  je nekoliko posodobljen, vendar le do določene mere. Ročno delo ima še vedno prvotni pomen.
 
Postopek se prične z mešanjem testa v mešalniku. Ko je testo zamešeno, iz njega naredimo hlebce, katere pred tem stehtamo. Hlebec stisnemo in tudi razdelimo v ročnem stiskalnem stroju, ki je hkrati tudi delilni. Istočasno torej hlebec tudi že razdelimo na manjše, enake kose, ki jih nato delno zvaljamo v posebnem stroju. Dobljeni svaljek ročno podaljšamo še za približno tri dolžine ter iz njega oblikujemo preste. Pravilno vzhajane kuhamo v posebnem kotlu s čisto vodo. Ko se potopijo, obrnejo in splavajo na površje, so  tudi že kuhane. Vsaka posebej, na manjšem loparju, roma v peč. Pečejo se v parni peči, pri temperaturi 300°C. Ko se zlato rumeno obarvajo, jih vzamemo iz peči. Že malo ohlajene premažemo s čopičem, namočenim v vodo in položimo v sol. Preste nato naložimo na palice, da se posušijo na zraku. Tako postanejo hrustljave. Hranimo jih v papirnati embalaži, v suhem in zračnem prostoru. To je še posebno pomembno zaradi soli, ki ne sme priti v stik z vlago. V primernih pogojih preste vzdržijo tudi več mesecev. Presta je torej trdo in hrustljavo pecivo. Vendar k nam prihajajo tudi kupci, ki si želijo mehkih prest. Presta je mehka le približno pol dne, nato počasi postaja hrustljava ali celo trda. Preste, ki so kot sveže najmehkejše, kasneje namreč, postanejo najtrše. Zato v takšno presto ne smemo zagristi, pač pa jo razlomimo in uživamo po koščkih, ki se nam raztopijo v ustih.
 
 
Pečarstvo

 

Pri Fujanovih, po domače pri Lončarjevih, v Polju pri Vodicah nastopa ze četrti rod, kajti sin Boštjan počasi prevzema več kot 135 let staro tradicijo izdelovanja lončenih izdelkov. Pri Lončarjevih se imenuje zato, ker so v začetku izdelovali lončene lonce in piskre, postopoma pa so pričeli izdelovati tudi druge izdelke, na primer pečnice, po katerih so danes znani po celi Sloveniji, pa tudi izven nje.

pečnice pri FujanovihGlino dobijo v gozdu med Bukovico pri Vodicah in Mostami, odkoder so se z njo zalagali tudi lončarji iz sosednje Komende, Mengša in Lukovice. Glino, ki so jo včasih kopali ročno in jo nato dolgo časa gnetli z rokami in nogami, da je postala elastična, danes pri Fujanovih obdelujejo z valjčnim gnetilcem, kar postopek priprave močno skrajša, pa tudi glina sama je bolj predelana, zato so tudi izdelki kvalitetni. S predelano glino nato napolnijo mavčne modele, kjer počakajo nekaj minut, da mavec vsrka vlago in odtisnjen izdelek odstopi. Z natančno ročno obdelavo. ga nato pripravijo do sušenja v sušilnici, kjer se izdelek počasi suši. Nato keramični izdelek dajo v peč, kjer ga pri temperaturi 960 stopinj C prvic žgejo približno dvajset ur. Potem te izdelke prelijejo ali obrizgajo z glazuro in jih ponovno v plinski komori zapečejo do končnega izdelka.

Pečnice, pri Fujanovih sem jih naštel preko 100 različnih vrst, velikosti in oblik, so sicer glavni proizvodni artikel, vendar izdelujejo poleg teh se različne kipce, grbe, pepelnike, keramične skulpture, ter se nešteto zanimivih predmetov, katere ljudje množično naročajo, Fujanovi pa jih z veseljem in strokovno naredijo.

Pečnice iz Fujanove delavnice v obliki kmečkih peci in zadnje čase predvsem kaminov krasi veliko slovenskih kmečkih izb in dnevnih sob, zelo pa se zadnje čase za to obliko keramike zanimajo naši severni sosedje Avstrijci.

Pri Lončarjevih v Polju, mojster Stanislav Fujan s svojo ekipo - v delavnici delajo izključno člani družine, naredijo na leto za približno 100 kmečkih peci in kaminov pečnic. Ostalih drobnih predmetov pa sploh ne štejejo, kajti te izdelujejo kar mimogrede med eno in drugo serijo pečnic. Ti predmeti pa so izdelani izključno ročno, zato lahko iz njih razberemo, da jim ni tuja niti umetniška plat.


na vrh
uporabne
Iskanje
Vpišite svoj e-mail naslov:


Iskanje
Vpišite iskano geslo: