Inovativno nad odpadke – kje so možnosti za izboljšave?
V maju so Slovenijo obiskali strokovnjaki s področja ravnanja z odpadki iz šestih držav – študijski obisk v okviru projekta CLEAR CITIES je evropskim partnerjem ponudil vpogled v ravnanje z odpadki pri nas ter v napredne rešitve – od AI-robota in papirja iz japonskega dresnika ter izolativnega materiala iz odpadnega tekstila do praks, ki gradijo ekosistem souporabe in popravil. Razpon evropskih praks kaže na potenciale pri prilagoditvi tarif za odlaganje splošnih odpadkov ter sistemsko vključevanje inovativnih praks v ravnanje z odpadki.
Medtem ko zaradi potrošniških navad vsak dan produciramo več odpadkov, se v komunalni panogi intenzivno iščejo možnosti za izboljšanje njihovega ločevanja in uporabe, obenem pa zmanjševanje ogljičnega odtisa na vsakem koraku. Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) si želi v prihodnje to temo v regiji nasloviti bolj ambiciozno, zato v evropskem projektu Clear Cities s predstavniki mest, regionalnih razvojnih agencij in komunalnih igralcev iz Švedske, Nizozemske, Bolgarije, Romunije, Španije in Italije izmenjuje znanja in izkušnje ter inovativne prakse z namenom njihovega prenosa v svoje okolje ter izboljšav politik. V maju je v Ljubljani gostila partnerstvo in mu predstavila celovit pristop h krožnemu gospodarstvu ter napredno infrastrukturo v regiji za obdelavo odpadkov, ob tem pa še inovativne lokalne pobude, ki vključujejo prebivalce in spodbujajo trajnostne navade.
Koliko odpadkov že zberemo ločeno in koliko smo pri tem inovativni?
V sklopu ogleda Regijskega centra za ravnanje z odpadki RCERO, ki je eden najsodobnejših tovrstnih objektov v Evropi, je JP VOKA SNAGA predstavila napredne metode zbiranja in obdelave odpadkov v 11 občinah, kjer ločeno zbere kar 68 % odpadkov in učinkovito energetsko izrabo preostanka. Navade ločevanja odpadkov med prebivalkami in prebivalci so zgledne tako v Ljubljanski urbani regiji kot na ravni države, partnerji pa so opozorili na motivacijske modele v tujini, v katerih gospodinjstvo plača svoj komunalni prispevek sorazmerno glede na količino v svoji »črni kanti«, kar močno spodbuja zmanjševanje odlaganja splošnih odpadkov tako, da finančno spodbuja odgovornejše posameznike.
V Centru Rog je mag. Maja Rozman z Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije predstavila osnutek nacionalne strategije komuniciranja na področju ravnanja z odpadki, ki bo naslovila potrebe po učinkovitejšem ozaveščanju in spreminjanju potrošniških navad.
Posebno zanimanje je vzbudil tudi Kocerod, komunalno podjetje s Koroškega, ki odpadke sortira s pomočjo umetne inteligence. Zaradi pomanjkanja kadrov za ta manj zaželena in fizično zahtevna dela so v podjetju investirali v robotsko roko, ki s pomočjo kamer in naprednega algoritma v realnem času prepoznava odpadke glede na obliko, barvo, teksturo in velikost ter jih natančno sortira. Sistem denimo dnevno loči okoli 8000 plastenk. Omogoča tudi natančno analizo sestave odpadkov, vpogled v navade uporabnikov in identifikacijo območij z manj učinkovitim ločevanjem, kot samoučeč sistem pa pri analizi tudi stalno napreduje in omogoča stalno optimizacijo procesov.
Udeleženci so obiskali tudi podjetje Koto, kjer pri predelavi nič ne gre v nič. Njihova bioplinarna deluje neprekinjeno, podjetje pa sodeluje v številnih raziskovalnih projektih za še boljši izkoristek bioloških odpadkov. Trenutno denimo raziskujejo možnost oživitve izčrpane zemlje – marca so na Obali testno posadili oljčnik na degradiranem območju, ki so ga obogatili z digestatom, ostanki stisnjenih oliv in bioogljem. V podjetju Aquafil, ki je zraslo iz jugoslovanskega Yulona, so si ogledali proizvodnjo t. i. večnega najlona. Gre za prebojni postopek za predelavo odpadnih najlonskih materialov, denimo odsluženih ribiških mrež, v trajnostna vlakna, ki so jih zaščitili pod znamko ECONYL®, dobavljajo pa jih naročnikom po vsem svetu za izdelavo visokokakovostnih stenskih in talnih oblog ter modnih izdelkov za tekstilno in športno industrijo.
Mehki prijemi za spremembo naših navad
Informacijska točka Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest EU do leta 2030 v srcu Ljubljane je živahno mesto številnih trajnostnih delavnic, odprtih za prebivalce, veliko pa izobražujejo tudi šolarje. Tu so strokovnjaki z Mestne občine Ljubljana partnerstvu predstavili akcijski načrt za krožno gospodarstvo, Center Rog pa je obiskovalce navdušil s predstavitvijo vključujočega koncepta in sprehodom skozi niz laboratorijev, v katerih se lahko obiskovalci proti plačilu simboličnega prispevka naučijo številnih praktičnih veščin ter souporabljajo tehnično opremo od 3D tiskalnika do zlatarskih orodij. Delegacija je obiskala še Knjižnico reči v Savskem naselju, kjer si je moč izposoditi vse od vrtnega orodja do drsalk in družabnih iger. Souporaba smiselno prispeva k zmanjševanju potrošnje in k povezanosti skupnosti.
Invazivno v inovativno: PAPLAB
PAPLAB je zaživel kot pobuda v okviru JP VOKA SNAGE. V mojstrski delavnici v Zalogu so evropski delegaciji demonstrirali, kako invazivne tujerodne rastline – predvsem vseprisoten japonski dresnik, ki je problematičen širom Evrope – predelujejo v ličen papir in oblikujejo unikatne izdelke od čestitk do torb, ki jih uporabnik enostavno znova in znova preobleče v nov šik papirni ovoj. Surovine pogosto žanjejo v sklopu skupnostnih akcij. Poleg ustvarjanja novih zelenih delovnih mest je praksa izjemno lep primer krožnega gospodarstva v Ljubljani (https://paplab.si)
Oprema doma in oblačila brez slabe vesti: KNOF
Mojca Žganec Metelko iz podjetja KNOF je evropskim partnerjem predstavila inovativni pristop k recikliranju odpadnega tekstila. Knofov asortiman vključuje oblačila, na novo oblikovana iz različnih kosov ohranjenih oblačil, v svojem laboratoriju pa po naročilu ali v okviru različnih projektov raziskujejo postopke za ponovno uporabo različnih materialov. Pred kratkim so na trgu predstavili akustične izolativne panele KNOFtex za pisarne in dom, ki so izdelani iz recikliranega tekstila – tako zmanjšujejo količino tekstilnih odpadkov in ponujajo trajnostno rešitev za zvočno izolacijo prostorov. S tem prispevajo k zmanjševanju odpadkov in spodbujajo trajnostni odnos do stvari in okolja (https://knof.si).
Inovativni procesi, ki združujejo okoljsko odgovornost z napredkom, so srž krožnega gospodarstva in zahtevajo sistemski odgovor pri tako pri nas kot v tujini. Odpadkom, ki lahko zaživijo novo življenje, je potrebno zagotoviti pot do krožnih in inovativnih podjetij, obenem pa je nujno javnost ozaveščati o koristnosti določenih odpadkov. Ljubljanski študijski obisk je pomembno doprinesel k prenosu znanj in okrepil možnosti za uspešen prenos dobrih praks v evropskih mestih, ki sodelujejo pri prehodu na nizkoogljično družbo.
RRA LUR
