23. september – Dan slovenskega športa je priložnost, da znova poudarimo, kako globoko je šport zasidran v naši identiteti. Slovenci smo športni narod – to dokazujejo ne le izjemni dosežki naših vrhunskih športnikov, temveč tudi polna šolska igrišča, zapolnjene gorske in hribovske koče, številne športne dvorane ter fitnes centri po vsej državi.
Redna telesna dejavnost je eden ključnih temeljev zdravja in dobrega počutja, skupaj z duševnim zdravjem pa predstavlja nepogrešljiv del zdravega življenjskega sloga. Tega se pri nas dobro zavedamo, zato gibanje vključujemo v vsakdan – od jutranjih sprehodov do zahtevnejših športnih izzivov.
Država je pomen športa prepoznala tudi uradno, saj je bila 18. junija 2020 na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez razglašena prav posebna priložnost: 23. september kot Dan slovenskega športa. 23. septembra 2000 sta namreč na olimpijskih igrah v Sydneyu zlato kolajno osvojila veslača Iztok Čop in Luka Špik, še isti dan nekaj kasneje pa si je zlato priboril športni strelec Rajmond Debevec. Več o dnevu slovenskega športa je na voljo tudi na spletni strani https://danslovenskegasporta.si/.
Dodajamo raziskavo: Športna aktivnost Slovencev (vir: https://najboljseigralnice.si) Celotno poročilo.
Slovenija, dežela znana po svojih neokrnjenih pokrajinah in alpski tradiciji, že dolgo velja za eno najbolj telesno aktivnih držav v Evropi. Od vikend pohodništva v Triglavskem narodnem parku do kolesarjenja v dolini Soče in zimskih športov v Kranjski Gori – šport je več kot le hobi, je del kulturne identitete.
Da bi raziskali, kako se ta identiteta razvija v letu 2025, je Najboljseigralnice.si opravila anketo med 2.000 Slovenci, starimi od 15 do 65 let, iz vseh 12 statističnih regij. Cilj je bil ugotoviti pogostost, vrsto in motive za telesno dejavnost med različnimi demografskimi skupinami.
Ključne ugotovitve:
· Kar 73 % Slovencev je redno telesno aktivnih, a intenzivnost močno niha glede na starost, regijo in dohodke.
· Narava ostaja glavni motivator: 68 % vprašanih navaja neposredno okolje kot ključno za športno dejavnost.
· Mladi so vse bolj aktivni na digitalnih platformah (npr. Strava, Fitify), medtem ko starejši raje hodijo ali plavajo.
· Samostojna rekreacija prehiteva članstvo v klubih – le 16 % sodeluje v uradnih športnih društvih, kar odpira vprašanja za športno politiko in lokalno infrastrukturo.
· Najbolj navdihujoči športniki? Dončić, Pogačar in Garnbretova – posebej vplivni na mladino.
Spremna beseda
Redna telesna dejavnost ni pomembna le za telesno zdravje, ampak tudi za duševno počutje in povezanost skupnosti. Naša raziskava potrjuje, da so Slovenci med bolj aktivnimi narodi v Evropi, a še vedno obstajajo pomembne razlike med regijami, starostnimi skupinami in družbenimi okolji. Prav lokalna okolja imajo ključno vlogo, da omogočijo pogoje za gibanje vsem prebivalcem, ne glede na starost ali finančne zmožnosti.
Smernice
- Občine lahko spodbujajo gibanje z urejenimi in varnimi pešpotmi, kolesarskimi stezami in javnimi športnimi površinami.
- Šole in društva imajo velik vpliv pri vključevanju mladih v šport že v zgodnjem obdobju.
- Posebno pozornost je smiselno nameniti starejšim prebivalcem, ki jih lahko dodatno motivirajo programi lahkotne vadbe in medgeneracijskega druženja.
- Delodajalci lahko prispevajo k zdravju zaposlenih s subvencioniranimi vadbami ali fleksibilnim časom za telesno aktivnost.
Rešitev
Na podlagi raziskave vidimo, da je za povečanje telesne aktivnosti najpomembneje odpraviti ovire, ki jih prebivalci najpogosteje navajajo – pomanjkanje časa, stroške in dostopnost infrastrukture. Praktična rešitev so lokalni, cenovno dostopni programi (npr. brezplačne vodene vadbe na prostem, subvencionirane športne karte, večnamenske poti), ki jih občina lahko enostavno uvede. Ti ukrepi ne krepijo le zdravja prebivalcev, temveč tudi povezujejo skupnost in dvigujejo kakovost življenja.
Pridružite se Evropskemu tednu športa 2025 - Teden odprtih vrat 23.–30. september 2025
Vabimo vas, da se pridružite Evropskemu tednu športa in v tem tednu organizirate aktivnosti, s katerimi spodbujate redno telesno dejavnost in ozaveščate o pomenu aktivnega načina življenja. Evropski teden športa je namenjen zmanjševanju deleža telesno nedejavnih, predvsem med ranljivimi skupinami. V tem duhu želimo, da so vse aktivnosti v tem tednu za uporabnike brezplačne. Na evropski ravni se povezujemo pod enotnim sloganom #BeActive, v Sloveniji pa temu dodajamo prevod #BodiAktiven. Nacionalni koordinator projekta v Sloveniji je Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ).
V priponki dodajamo dopis kako lahko sodelujete.
V okviru letošnjega občinskega praznika so številna društva in skupnosti pripravila dogodke, ki spodbujajo gibanje in druženje. Med njimi je tudi letošnji pohod na Šmarno goro, ki ga je v četrtek, 11. septembra, ob občinskem prazniku organiziral gospod Jože Rožmanec iz Društva upokojencev Vodice. Vreme je bilo pohodnikom naklonjeno, a zaradi razmočenega terena so morali traso nekoliko prilagoditi razmeram.
Dodajamo nekaj fotografij dogodkov, ki dokazujejo, da šport povezuje ljudi vseh generacij in nas navdihuje, da ostanemo aktivni skozi vse leto.
