Leta 1780 se je 21. avgusta v vasi Repnje rodil jezikoslovec Jernej Kopitar. Vrhunec svojega življenja in znanstvenega dela je preživel na Dunaju, kjer je 11. avgusta 1844 umrl. Letos torej obhajamo 170-letnico njegove smrti.
V nedeljo, 14. septembra 2014 ob 18. uri, bodo v Repnjah, v spomin in ob 170-letnici smrti Kopitarja, potekali 16. Kopitarjevi dnevi.
Pripravili smo tudi spominsko razstavo, ki jo bo mogoče videti v Vodicah in v Repnjah.
Lepo vabljeni k ogledu in udeležbi. Več v prispevku.
Razstava
V nekdanji Kopitarjevi spominski sobi v Repnjah bo postavljena spominska razstava z naslovom Življenje in delo Jerneja Kopitarja. Na ogled bo nekaj originalnih eksponatov in nakaj faksimilov velikega jezikoslovca.
Razstava je namenjena obiskovalcem osrednje prireditve ter osnovnošolcem iz Vodic in okoliških osnovnih šol. Predhodno bo postavljena ob občinskem prazniku in slavnostni seji, 9. 9. 2014, v Kulturnem domu Vodice. V dvorani bo nato med 10. in 11. septembrom potekalo srečanje osnovnošolcev s pisateljem mag. Ivanom Sivcem, ki bo predstavil svojo knjigo Kamen nad gladino (biografija o Jerneju Kopitarju).
Razstavo pripravljajo člani knjižnice OŠ Vodice in Knjižnice Vodice pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana in sodelovanju Slovanske knjižnice.
Kopitarjevo življenje in delo /poudarki/
Slovenski jezikoslovec in knjižničar Jernej Kopitar (21. avgust 1780, Repnje pri Vodicah - 11. avgust 1844, Dunaj, prekopan, ljubljansko Navje) je po končani gimnaziji v Ljubljani postal na priporočilo Zoisove sestre domači učitelj v Zoisovi hiši, nato njegov tajnik, varuh mineraloške zbirke in knjižničar. Leta 1808, ko je izdal slovensko slovnico v nemščini, ki velja za prevo znanstveno slovensko slovnico, je odšel na Dunaj študirat pravo in se posvetil raziskovanju slovanskih jezikov, posebej slovenščini. Jernej Kopitar je delal kot knjižničar v dunajski dvorski knjižnici, postal njen ravnatelj in vplivni cenzor za slovanske in novogrške knjige.
V delu Glagolita Clozianus/ Clozov glagolit (1836) je objavil Brižinske spomenike s prevodom in komentarji. S svojsko panonsko teorijo o nastanku stare cerkvene slovanščine se je zavzel za etnično kulturno pra/slovanstvo, kot temelj evropske kulture, saj je že slutil bodočo pomlad narodov.
Jernej Kopitar je v ljudskosti, a kot klasik in slavist zahteval enoten knjižni jezik za vse Slovence, obenem se je v znani abecedarski vojni leta 1833/34 zavzel za reformo pisave po črkopisno in pravopisno poenostavljenih merilih. Jernej Kopitar se je zavzemal ob vzornih srbskih ljudskih pesmih in epiki tudi za uveljavitev slovenske ljudske pesmi, ki ji je dajal prednost pred umetniško izpovednostjo visoke lirike – največ pod vplivom Herderja. V tem smislu je podpiral tudi srbskega zapisovavca ljudskih pesmi Vuka Karadžića, za katerega uveljavitev je poskrbel v Evropi.
Kopitarjevo veliko in započetno jezikoslovno in slavistično delo sta ohranjala in nadaljevala slovenski duhovnik, slovničar, pisec in prevajalec šolskih in nabožnih knjig Franc Serafin Metelko, ki je uvedel črkopis metelčico - po zahtevi Jerneja Kopitarja je za vsak glas imela metelčica svojo črko, prepoved uradno leta 1833, in slovenski filolog Franc (vitez pl.) Miklošič/ Franz Ritter von Miklosich, ki sicer velja neuradno poleg Jerneja Kopitarja za najpomembnejšega slavista 19. stoletja. Seveda pa vidike Kopitarjevega slavističnega in jezikoslovnega dela nadaljujejo tudi slovenski slavisti in slovenisti dandanes.
