Lokacijska informacija, ki jo določa Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21), je razdeljena glede na podatke, ki jih vlagatelj potrebuje, in sicer na podatek o namenski rabi zemljišča ter podatek o namenski rabi zemljišča z navedbo prostorskih izvedbenih pogojev.
Lokacijska informacija s podatki o namenski rabi zemljišča temelji na podatkih iz planskih in izvedbenih prostorskih aktov občine. Uporablja se za potrebe izvajanja vseh vrst pravnih poslov in prometa z nepremičninami ter urejanju zemljiško-knjižnih zadev (npr. nakup, prodaja, cenitev, dedovanje …).
Namen lokacijske informacije z navedbo prostorsko-izvedbenih pogojev je ta, da se investitor oz. projektant nameravane gradnje seznani z merili in pogoji, ki veljajo na predmetni parceli in jih je treba upoštevati pri načrtovanju nameravane investicije, kot jih določajo občinski prostorski akti, ter s podatki o morebitnih prepovedih, ki jih določajo zakonska določila, vladne uredbe in občinski odloki o začasnih ukrepih za zavarovanje prostora.
Lokacijsko informacijo izda občinski organ, pristojen za urejanje prostora, na podlagi vloge, iz katerega je razvidno, katere vsebine naj lokacijska informacija vsebuje. Lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence, kar pomeni, da gre za javno listino, izda se jo proti plačilu upravne takse, ki je določena z Zakonom o upravnih taksah. Do uskladitve predpisov, ki urejajo zemljiško knjigo, lokacijska informacija šteje kot nekdanje potrdilo o namenski rabi zemljišča.
V primeru prodaje zemljišč je pri notarjih potrebno predložiti tudi Izjavo o neuveljavljanju predkupne pravice Občine.
Za namen prometa z zemljišči (overitev pri notarju) lokacijska informacija ne sme biti starejša od 3 mesecev.