Prostovoljno gasilsko društvo Šinkov Turn

Predsednica: Saša Kovačević

Poveljnik: Klemen Dolenc (040-855-169)

Uradne ure:

V gradu Šinkov Turn, od katerega se je do danes ohranil samo obnovljen vrtni paviljon, se je v letih po prvi svetovni vojni odvijala živahna kulturna dejavnost. Prebivalci okoliških krajev so se družili in prirejali ljudske igre, miklavževanje in silvestrovanje. Beseda je dala besedo in sklenili so, da ustanovijo gasilsko društvo. Tako so v septembru leta 1925 krajani vasi Koseze, Kot, Potok, Šinkov Turn, Golo in Selo ustanovili gasilsko društvo Šinkov Turn. Kasneje so k društvu pristopili še krajani iz Vesce. Priprave za ustanovitev društva in prvi sestanki pa so bili v gostilni Pr' Jernej v Šinkovem Turnu.

1926 so kupili rog in prvo brizgalno, leto kasneje postavili gasilski dom. Člani so že v tistih letih sodelovali na slovesnostih, kot je procesija za veliko noč v "kroju", kot so tedaj rekli gasilski uniformi. Prav tako so zapisi o požrtvovalnem "vežbanju", redovnih vajah in o nekaj požarih, ki so jih gasili doma ali pa odšli na pomoč k sosedom. Sledilo je obdobje z manj aktivnostmi, v hranilnici so bili pogosti dolgovi, v društvu je prihajalo do pogostih menjav funkcij. V letu 1937 je društvo kupilo prvo motorno brizgalno ILO. Sredstva so pridobivali s pomočjo iger, veselic in prispevkov krajanov. Sicer majhna aktivnost do 2. svetovne vojne pa je v celoti zamrla med vojno. Po koncu vojne se aktivnost počasi pričela krepiti. Stalnica so bile igre, vaje, kakšen požar in leta 1948 nov voz za motorno brizgalno. Leta 1951 zanimiv arhivski zapisnik občnega zbora Prostovoljnega gasilskega društva Bukovica - Utik, priča, da je bil predsednik društva Franc Ramovž, poveljnik Feliks Rosulnik. Danes se čudimo tistim časom, toda politična težnja po ustanavljanju masovnih organizacijah se je poznala tudi v združevanju gasilskih čet.

Naslednje leto je društvo nabavilo osebni avtomobil Mercedes za gasilske in reševalne namene, ki ni bil posrečen nakup, saj so ga čez nekaj let prodali. Leta brez posebnosti in z rednimi gasilskimi dogodki so se nadaljevala. Aktivnejše obdobje se je začelo z letom 1970, ko se je pričelo vlagati v velike investicije: najprej zidan stolp, nato nov kombi IMV in električna sirena, ki še vedno služi svojemu namenu, naslednje leto motorna brizgalna Rosenbauer, čez pet let pa nov gasilski dom. Zasnovan je bil v dovolj velikem obsegu, da tudi danes vanj lahko zapeljejo GVC 16/25. Leta 1980 so dobili v uporabo cisterno od Gasilske zveze Ljubljana - Šiška, ki je sedaj Prostovoljnem gasilskem društvu Polje. Kupili so orodno vozilo TAM, čez leta GVM, zgradili mali dom in postavili teraso, pred koncem tisočletja pa kupili še novo MB Rosenbauer Fox II.

Vzporedno s tehniko in gradnjami je društvo postalo prepoznavno po tekmovanjih. Prvi resni zametki segajo v leto 1970. Vsak, ki je kdaj tekmoval na državnem ali mednarodnem tekmovanju oziroma gasilski olimpijadi ve, da je potrebno vsaj dvoje: delo v skupini ter velika vztrajnost mentorjev in tekmovalcev. V Prostovoljnem gasilskem društvu so se udeležili sledečih olimpijskih nastopov: Berlin 1993 mladinke, Herning 1997 članice B, Varaždin 2005 člani B in članice B, ki so svoje delo kronale z naslovom olimpijskih prvakinj. Celo desetletje so veterani polnili vitrine s pokali in bili mnogim nedosegljivi po rezultatih. Bolj temeljit pogled pravi, da so v večini tekmovalnih kategorij na državnem nivoju posegli po katerem od prvih treh mest.

Na operativnem področju so bile stalnice vsakoletne vaje, vaje po vaseh, sektorske vaje in tudi kakšno predavanje za krajane. Večjih intervencij ni bilo razen dveh izjem: sodelovanje pri gašenju požara Colorja v Medvodah leta 1990 in leta 1994 požar v Vesci na kmetiji Kosec.

Pogled z razdalje nam pravi, da sta v društvu v zadnjih 15 letih opazni dve izredni spremembi. Operativno delo je postalo bolj zahtevno, obsežno, raznoliko. Gasilci imajo obvezno osebno in skupno zaščitno opremo, nova znanja in tudi tehniko za reševanje v različnih situacijah. To je osnova vsake gasilske enote, kjerkoli po Sloveniji. Res je tudi, da mnogo sredstev, tudi za zaščito, še vedno dobijo s pomočjo krajanov, donatorjev ali prireditev. Na splošno imajo manjše število letnih intervencij. Zgodi pa se, da grejo tudi bolj daleč, na primer na Kras v boj z ognjem ali na Gozd nad Kamnikom na pomoč po neurju. Posebej skrbijo za usposabljanja in vaje. Za strokovno izobraževanje so približno 50 do 60 dni v Centru na Igu.

Drug poseben pečat je delo z mladimi, kjer so vztrajni in domiselni. Z veseljem se spomnimo organizacije 10. državnega kviza 2011 v Osnovni šoli Vodice, rednih treningov za mentorje mladine, kjer se jim pridružijo kolegi s cele Slovenije ter sobotnih delavnic za mlade člane, kjer spoznavajo gasilstvo iz zanimivih perspektiv, pridobijo nekaj gasilskega znanja, se seznanijo z opremo in naredijo kakšen priložnostni izdelek. V letnem času se pripravljajo na tekmovanja, ki jih za mladino ne zmanjka (orientacija, kviz, občinska in ostala tekmovanja). Veliko let je bila mladinska enota reden gost na Deželnem tekmovanju Tirolske. Najmlajši člani se pogosto veselijo letovanja, ekskurzije ali izleta z obveznim kopanjem. V okviru programa Mladi v akciji so s pomočjo evropskih sredstev organizirali dva mednarodna projekta, to sta mladinski izmenjavi s kolegi iz Avstrije in Hrvaške. 

Skrbijo tudi za redno urejanje gasilskega doma in njegove okolice ter seveda za družabno življenje. Iz začetnih 27 članov, jih je danes v društvu preko 200. Člani so razvili različna tradicionalna praznovanja, kot so obletnice, vaške igre, pikniki, tekmovanje v tenstanem krompirju in kuhanje vina po polnočnici v cerkvi Matere Božje. V letu 2014 so se gasilski javnosti predstavili z organizacijo medgeneracijskega srečanja, na kar so ponosni zaradi mnogih gostujočih prostovoljcev in nasmejanih udeležencev. Zaključna misel je prav razmišljanje ene od prostovoljk. Brala je knjigo zapisnikov za prva tri leta delovanja društva. Takole pravi: "Iz prebranega je razvidno, da je bilo gasilsko društvo od prvega dne srce, duša in pljuča vašega kraja. To ne bo zbornik ob 90-letnici, ampak zapis in popis utripa in življenja Turncev zadnjih 90 let. Društvo je bilo gonilo razvoja, srce življenja v vašem kraju, kulturno in družabno središče! V njem so delovali vizionarski in napredni ljudje (nakup črpalke, zbiranje sredstev). Zdaj razumem, zakaj se pri vas vedno nekaj dogaja. Stopili ste v velike čevlje svojih prednikov!"